Sneg v avgustu[uredi | uredi kodo]
Prva legenda o tej baziliki pravi, da je imel Patricij Janez v Rimu obsežna posestva. Ker ni imel dedičev, je sklenil v dogovoru z ženo zapustiti dediščino Mariji. Prosil jo je, naj sprejme ta dar in mu pokaže s kakšnim znamenjem, kako naj porabi to premoženje. V noči iz 4. na 5. avgust 352 se mu je prikazala Marija ter mu naročila, da naj ji sezida cerkev na kraju, kjer bo našel prihodnje jutro novozapadli sneg. Isto noč je imel enako videnje papež Liberij. Ko sta zakonca o sanjah zjutraj obvestila papeža, sta se zelo začudila, ko sta zvedela, da je dobil tudi on enako naročilo. Papež se je v slovesnem sprevodu podal na grič Eskvilin, ki je bil pokrit s snegom in vanj začrtal obris cerkve. Cerkev je bila posvečena leta 367.[5][6]
Druga legenda glede snega dodaja še, da je papež Liberij takoj zbral svojo duhovščino in se odpravil v spremstvu zakonskega para in velike množice na določeni grič. Tam so našli s svežim snegom pokrito mesto in začeli prepevati glasne zahvalne pesmi v čast Bogu in Devici Mariji. Med splošnim veseljem se je zgodil še nov čudež: sneg se je razdelil v dolge črte. Tako se je pokazal popolni tloris načrtovane stavbe. V kratkem času je bila cerkev dokončana. Posvetili so jo pod imenom Blažena Marija Snežna. [7]
Bleščeče beli sneg sredi vročine je v legendi simbol Marijine brezmadežne čistosti. [
